Janez Dovč & Sounds of Slovenia - Šentjanževo

Details

Description

Šentjanževo je pesem Josipa Murna Aleksandrova, pesnika slovenske moderne ki v skrivnostnem času okoli poletnega sončnega obrata, z impresionistično poetiko poveže modernega duha s staro domala obredno tradicijo. Z zvezdami, ki se prižigajo in kresnicami, ki se dvigajo v poletno noč, že na samem začetku prešije nebo in zemljo, tako jasno in preprosto, da osupne in prešine tudi sodobnega bralca. (Tihi studenci in zibajoče se praproti ustvarjajo vence naravnih, skoraj sanjskih podob, ki jih pesnik prepleta z rimami in ponavljanjem refrena poletna noč.)


V naraščanju pritajenega vzdušja je verz „Cvetov zdaj čas in čudnih je semen,“ nedvo(u)mni vrhunec pesmi, v katerem dovolj začudenemu bralcu ne uide, da ga pesnik s poudarkom na „čudnih je semen, še najbolj približa času, ko se, kakor govorijo stara izročila, zasliši celo govorica živali. Vendar pesnik tega ne izreče, prav v tem zadržku, v tem suspenzu, je njegova modernost, saj izkušnjo, ki ni opisljiva, prepusti samemu bralcu. Sveti Janez, Šentjanž, ki odmeva že v naslovu pesmi, „kresnikujoč v poletno noč“ vzdržuje kozmični red., Krstnik podobno kakor nekoč stari Kresnik. Josip Murn poveže novo občutje in staro modrost, kakor Irski menihi, ki so z druidskim vedenjem in krščansko zavestjo nekoč že rešili Evropo. O tem v svojem Krstu pri Savici govori že slovenski romantični pesnik France Prešeren. To je hkrati tudi odgovor na ključno vprašanje francoskega filozofa Ricouerja: „Kako postati moderen a ne izgubiti stika s tradicijo.“


V času krize, ko je drobni virus skoraj ustavil mogočno globalno civilizacijo, je ključno, da spet povežemo ne samo novo s starim, temveč tudi civilizacijo z naravo. To pa lahko storimo le skozi različne izkušnje raznolikih kultur, ki pomenijo gojenje večstoletnega stika z naravo v stvarnem prostoru. Kulturna raznolikost je podobno kot biotska raznovrstnost ključna za dinamično ravnovesje sveta. V času, ko z informacijsko avtomatizacijo in samoučečimi algoritmi t.i. umetne inteligence prihaja do največjega poenotenja sveta, je treba izostriti predvsem občutek za raznolikost. Namesto „spopada civilizacij“, ki kaj lahko pomeni tudi konec človeštva na zemlji, potrebujemo „sožitje kultur“, namesto oglaševanja rabimo uglaševanje. In morda lahko Evropa različnih narodov in raznolikih kultur spet povabi svet v resonanco renesanse ...

besedilo: Josip Murn Aleksandrov
glasba: Janez Dovč
snemanje zvoka: Janez Križaj, studio Metro
mix: Žiga Rezar
mastering: Gregor Zemljič
izvedba: Sounds of Slovenia
vokal: Gregor Volk & Maroltovke & SOS

Video: Matic Oblak
Aerials: Mitja Legat
Fotografinja: Katja Pokorn
Asistent: Rajko Oblak

Posebna zahvala:
Kmetija Pr’Jurež
Franci Oblak
Janko Oblak
Alojz Oblak
Kmetija Pr Brnk

Zasedba:
Marino Kranjac – vokal, dude, mandolina, sopele / Klemen Kotar – saksofoni, flavta /
Boštjan Gombač – vokal, klarinet, piščali, zvočila / Gregor Volk – kitara, vokal, violina / Robert Pikl – kitare, ukulele / Goran Krmac – tuba, bas, elektronika / Kristijan Krajnčan – bobni, tolkala
/ Janez Dovč – harmonika, elektronika / Metod Banko - vokal / Petra Vidmar - marimba, tolkala /
Pevska skupina Maroltovke.

O kolektivu Sounds of Slovenia
Prava tradicija ni relikt preteklosti, ki je nepovrnljivo odtekla, je živa sila, ki oživlja in ozavešča sedanjost. (Igor Stravinski, Poetic in Music in the Form of Six Lessons.)

Pod umetniškim vodstvom harmonikarja in skladatelja Janeza Dovča glasbenice in glasbeniki predstavljajo slovensko ljudsko izročilo v sodobnih in živih priredbah. Za ta nastop so pripravili povsem nov repertoar, sozvočje ljudske glasbe in na novo uglasbljene poezije pesnic in pesnikov, kot so I. Cankar, O. Zupančič, E. Kocbek, K. Šuler, K. D. Kajuh, S. Kosovel itd.

Ustvarjalci so razvili poseben občutek za kontrapunkt med danostjo različnih glasbenih tradicij in svobodo osebnega izraza. Ljudska glasba je spomin iz davnine, odmev prostora, ki v sebi nosi različnost slovenskih pokrajin, avtorska pesem je “vzmet duha” (Kocbek), ki to raznolikost povezuje. S koncertom želijo pokazati, kaj pomeni bogastvo razlik v kulturi, naravi in svetu nasploh. V 13-letnem delovanju so Sozvočja Slovenije/Sounds of Slovenia nastopili na številnih prizoriščih doma in po svetu. Izvrstni ustvarjalci se tokrat predstavljajo z novim programom, ki je aranžmajsko obarvan z akustično, vokalno in elektronsko zvočnostjo.

Na koncu novega veka ne gre več samo za renesančnost, temveč za resonančnost, ne le za zvočnost, ampak za sozvočnost, ne samo za oglaševanje, temveč uglaševanje.